Ta-na Solbici – Carmen Manet

(ZA NAROČILO NOT KLIKNI TUKAJ / FOR ORDERING SHEET MUSIC, CLICK HERE)

Ta-na Solbici je avtorska skladba Sama Vovka, ki združuje elemente rezijanske ljudske glasbe s sodobnejšimi ritmi in harmonijami, nekakšna “poroka” med ljudskim in novodobnim glasbenim pogledom. Skladba je bila napisana za ženski pevski zbor Carmen Manet (Kranj) z dirgentom Primožem Kerštanjem. Zbor je s skladbama Ta na Solbici in Adrca (aranžma: Katarina Pustinek Rakar) ter svojim ubranim in suverenim petjem prinesel Sloveniji tudi prvo Evrovizijsko zmago na tekmovanju Eurovision choir of the year 2017! Ocenjevala jih je strokovna žirija: latvijska Mezzo-sopranistka Elīna Garanča, britanski skladatelj John Rutter in švicarski dirigent Nicolas Fink; Čestitam za zmago, lahko smo zelo ponosni na naša dekleta!

ZMAGOVALNI NASTOP (KLIK)

Rezijo v skladbi prepoznamo v grlenem rezkem petju, topotanju z nogami, ljudskemu stopnjevanju zgodbe, kombinacijah zlogov iz značilnih rezijanskih refrenov “la la/le le/jo le/jo li/li li/…”, besedilih, ki so močno povezana z naravo in ljudmi, kvartni modulaciji (ta izhaja iz specifike igranja na inštrumenta “citiro in bunkulo”) ter seveda po unikatnem jeziku – rezijanščini, ta pa je bila s svojo zvočnostjo vodilo za ustvarjanje. Novejši elementi kompozicije pa so kompleksnejše harmonije, melodija, bodypercussion in ritem, ki se z menjavami poudarkov zgleduje po jazzovski groovih. Poslušalec zgodbo spremlja iz dveh perspektiv – kot zunanji opazovalec dogajanja (ko pevke pojejo z naravno barvo), ter v modulaciji kot udeleženec na poroki (ko postane zven skladbe rezek/grlen).

Zgodba se prične s preletom nad prelepo dolino Rezije ter bližajočim se zvokom, ki prihaja iz poročnega slavja v vasici pod Kaninom – Solbici (Stolvizza). Kot na vsaki pravi poroki so tudi tukaj mladoporočenca v zakon pospremili s petjem, igranjem in plesom, z nogami pa tako glasno udarjali ob tla, da so preglasili reklo Bilo (Rezijo), ki teče skozi vas. Topotanje postaja vse glasnejše in preglasi zvonove, ki na vso moč zvonijo na ta veseli dan. Veselje se kasneje tako razplamti, da odmeva od Kanina po vsej rezijanski dolini (besedilo skladbe na koncu strani).

Kot zborovski skladatelj in aranžer imam vizijo, da bi skozi svoje delo ozaveščal o pomembnosti in občutku ritma ter groova. Menim, da lahko s tem zborovsko glasbo še bolj nadgradimo in raziščemo neodkrite možnosti – uhojena pot ne vodi do novih pašnikov 😉

TA-NA SOLBICI

(S.Vovk/S.Vovk, B.Grahor, prevod M.Šekli/S.Vovk)

 

Ta-na Solbici se poračalo

Ja lo li li le lo le le lo li lo

 

so nöge na glas tärmale

da so Bilo rizglasnile

 

Jo lo la li le la – la la li le lo

li le lo, li le lo, jo la la li le

 od Ćanїna tintinalo, od Ćanїna

°°°

Ta-na Solbici se poračalo

Ja lo li li le lo le le lo li lo

 

so nöge na glas tärmale

da so zwun rizglasnile

 

Jo lo la li le la – la la li le lo

li le lo, li le lo, jo la la li le

 od Ćanїna tintinalo, od Ćanїna

°°°

Le la – höra, visoka höra ta Ćanïnawa

 

……….   SLOVENSKI PREVOD   ……….

 

Na Solbici (Stolvizza) je bila poroka

so noge bučno topotale,

da so preglasile reko Bilo

°°°

da so preglasile zvon/

°°°

da je odmevalo od Kanina